V parlamentarno proceduro so poslanci Svobode in Levice vložili zakon, ki ureja gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene. Kot pravijo predlagatelji, z zakonom slabo leto po posvetovalnih referendumih uresničujejo voljo volivcev. Podpisov niso prispevali poslanci SD, ki so nezadovoljni s predlogom in opozarjajo, da ta ne uresničuje referendumske volje volivcev.
Poslanci koalicijskih Svobode in Levice so pripravili predlog zakona o konoplji, ki bo urejal gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene.
"Predlog zakona o konoplji bo uredil gojenje konoplje za medicinsko rabo na ozemlju Slovenije, dal nove gospodarske možnosti na tem področju, tudi za izvoz medicinske konoplje v druge države, uredil bo tudi znanstveno rabo konoplje in spremenil določene pogoje za pridelovanje industrijske konoplje," je v današnji izjavi za medije ob predstavitvi zakonskega predloga dejala poslanka Svobode Sara Žibrat.
S poslanko Levice Natašo Sukič, s katero sta prvi sopodpisani pod predlog zakona, sta poudarili, da z zakonskimi rešitvami slabo leto po lanskih posvetovalnih referendumih uresničujejo tudi na glasovanju izraženo voljo volivcev. "V Levici smo trdno prepričani, da bomo s tem uredili nemoten dostop bolnikov, ki za lajšanje bolečin ali pa zdravljenje potrebujejo preparate tudi iz konoplje, in sicer gre za bolezni, kot so multipla skleroza, trdovratna epilepsija, različna rakava obolenja," je izpostavila Sukič.
SD podpisov ni prispeval: Zakona v tej obliki ne moremo sopodpisati
Podpisov pod zakon pa niso prispevali poslanci SD. Kot so navedli v pisnem odzivu, predloga ne morejo sopodpisati, saj da ohranja bistvene terminološke in vsebinske neskladnosti z Enotno konvencijo o mamilih in dodatno omejuje pogoje za pridelavo konoplje v kmetijstvu. Zakon po njihovem mnenju vzpostavlja ozki oligopol, saj bi bila proizvodnja vseh učinkovin prepuščena 12 obstoječim imetnikom dovoljenj. "Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da bi zakon prepovedoval pogodbeno pridelavo zdravilne konoplje slovenskim kmetom, tudi tam, kjer gre za snovi z zanemarljivo vsebnostjo THC," so zapisali.
Poleg tega jih moti tudi to, da zakon ne umika rastline konoplje s seznama prepovedanih drog ter ne odpravlja "nesorazmerno visokih kazni" za nepooblaščeno medicinsko uporabo. Menijo še, da zakon tudi ne rešuje vprašanja dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji, ki "je temelj za razvoj področja medicinske konoplje".
Kot pravijo v poslanski skupini SD, so koalicijskim partnerjem poslali tudi lasten predlog zakona, ki naj bi predstavljal osnovo za nadaljnje delo. Prav tako navajajo, da partnerji večine pripomb, ki so jih podali v postopku priprave zakona, niso upoštevali. "Zaradi vsebinskih pomanjkljivosti in pravne neusklajenosti zakon ne prinaša uresničitve referendumske volje," pravijo v SD. Kot dodajajo, pa nepodpis hkrati ne pomeni, da zakona v nadaljnji obravnavi ne bodo poskušali izboljšati in ga nato podprli.
Kaj prinaša vsebina predlaganega zakona?
Predlog zakona bo urejal gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene, nadzorne mehanizme in organe, ki so zanj pristojni.
Dovoljenja za proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, izdajala bo tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje za medicinske in znanstvene namene. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene.
Za dovoljenje za proizvodnjo bodo lahko zaprosili le imetniki dovoljenja za proizvodnjo zdravil in učinkovin, konoplja za medicinske namene pa se bo lahko gojila v količinah, določenih z letnim strateškim programom agencije, in na podlagi izdanega dovoljenja.
Žibrat je ob tem pojasnila še, da bo kmetijski resor gojenje industrijske konoplje uredil v prihajajočem zakonu o kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo po njenih navedbah predvideva, da za posamezno žetev ne bo več treba izdajati dovoljenj, pač pa bo vzpostavljen register pridelovalcev. Imetniki dovoljenja za prvo fazo proizvodnje, torej za gojenje, pa bodo lahko tudi najeli podizvajalca.
Konoplja, ki bo pridelana za uporabo v zdravilih, bo morala v vseh fazah proizvodnje in distribucije izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za druge učinkovine po zakonu o zdravilih in zakonu o lekarniški dejavnosti, izdajati jo bo možno na zeleni ali beli recept po presoji zdravnika. Tako THC kot rastlina konoplja z ekstrakti in smolo pa z izjemo rabe v medicinske namene ostajata na seznamu prepovedanih drog.
Zakonodaja o osebni uporabi v rokah poslancev jeseni?
O kritikah na predlog zakona, da ta prinaša bolj restriktivno ureditev, kot je veljala doslej, pa sta obe koalicijski poslanki poudarili, da je trenutno na splošno prepovedano gojenje konoplje za medicinske namene, zdaj pa bo za bolnike v kritičnih in resnih bolezenskih stanjih odprta pot do oskrbe s konopljo.
Vlagatelji zakona računajo, da bo zakon sprejet še pred poletjem, jeseni pa bi se lotili tudi obravnave zakonskega predloga, ki bi urejal pridelavo in posedovanje konoplje za omejeno osebno uporabo. Že prihodnji teden pa bodo o tem stekla koalicijska usklajevanja, sta napovedali Žibrat in Sukič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje